četrtek, 14. november 2013

NA IZLETU NA BAVARSKEM


Na izletu na Bavarskem

Rana ura je zlata ura in  res je tako!. Ob 3. Uri zjutraj smo se poslovili od še spečega Kopra, se dokaj dobro namestili na sedeže v avtobusu in, ker je bila zunaj še trda noč, smo malo zadremali. V zgodnjem jutru smo bili že v Münchnu.


Mesto München je bogato mesto in tudi mesto zelo bogatih družin. To vidiš na vsakem koraku, bogate stare in nove stavbe, povsod je čisto in vse je na svojem mestu. Iz avtobusa si ogledujemo širše mestno jedro. Tu so ogromne površine mestnih parkov s kipi, spomeniki, obeliski, vse to se kopa v morju zelenja. V ožjem mestnem jedru si ogledamo staro kraljevo varilnico piva, mestno tržnico, staro in novo mestno hišo, cerkev Marije device in cerkev sv. Mihaela. Tu je pokopan Ludvik II., bavarski kralj (rojen 25. Avgusta 1845, umrl 13. Junija 1886), z vso svojo družino in sorodniki, vsak v svoji bronasti krsti. Velika krsta (kralj je bil zelo velik) in nagrobni spomenik Ludvika II. Sta nekaj posebnega, kovana iz brona in okrašena z umetniškimi okraski. V tej krsti mirno spi in sanja šele 41-letni kralj. Tu se zaveš svoje minljivosti in k njegovim gradovom nas vodi pot. 











Ker so dnevi oktoberfesta, seveda ne gremo mimo, da ga ne bi obiskali. Tu je nepopisna gneča ljudi, stojnic, šotorov in tudi stranišč. Brhka dekleta in vitki mladeniči, oblečeni v njihove tradicionalne noše, dajejo vsemu poseben čar. Tudi starejši Bavarci pri tem ne zaostajajo, sem so prišli, da počastijo praznik piva. Letos je festival obiskalo: 6,4 milijona ljudi, popili so 6,7 mio. litrov piva, spekli so 573 volov (podatek je z interneta), za drugo še ni podatkov.











Kar dobro utrujeno smo noč prespali v motelu zunaj mesta. Naslednja dva dneva sta bila namenjena gradovom. Prvi grad je Neuschwanstein, do njega vozijo avtobusi in kočije, peš posebno starejšim ne priporočam. Grad je sezidan na visokih, strmih skalah, visoko nad jezerom Alpsee, obdan z masivom gora. To je vitek grad s koničastimi stolpi in nadzidki, predstavlja iz kamna izklesane sanje. V palaciju gradu si ogledamo kar pet etaž (stopnic ni bilo konca), dvoran, soban, slik, lestencev, marmorja, pozlat, kipov, porcelana in še in še … Ludvik II. Je bil prijatelj in mecen skladatelju Richardu Wagnerju in ta ga je dobro izkoriščal. Skozi grajsko kuhinjo, ki je popolnoma ohranjena, smo prišli iz gradu.











Popoldan smo si v Ettalu ogledali benediktinski samostan z lepo cerkvijo v sredini. Samostan še vedno služi prvotnemu namenu. Sledil je še ogled tipične nemške vasice s fasadnimi ornamenti in poslikavami. Ta večer smo prespali v vasi z lepimi kmečkimi hišami, kjer so nam zjutraj pripravili bogat zajtrk. 

Tretji dan smo obiskali grad Linderhof. Prvotno je bila to lovska koča očeta Maksimiljana II., ki jo je Ludvik II. Dal prezidati v kraljevsko hišo, ki mu je služila za zasebno pribežališče. Utrujen od zunanjega sveta je tu v samoti in razkošju živel svoje sanje. Pred glavno fasado so vrtovi in terase z bazenčki in fontanami, za vilo prav tako ,tu je še kaskada, kjer se preko 30 marmornatih stopnic preliva voda v bazen, ki napaja Neptunovo skupino.





















Zadnji grad je Herrenchiemsee. Z avtobusom se pripeljemo do jezera Chiemsee in z ladjico do otoka, kjer stoji grad. Do njega se odpeljemo kar s kočijo. Ta grad je zadnji, največji in najdražji izmed vseh gradov. Je kopija versajskega gradu in ga v marsičem celo prekaša. Ludvik II.je oboževal Sončnega kralja Ludvika XIV. To nam povedo slike in kipi tega kralja, ki jih ni malo. Največji kristalni lestenec v gradu tehta kar 650 kilogramov. Delo mojstrov, ki so vse to ustvarili, je nepopisno, prav tako bogastvo vsega presega razum. Skozi vse sobe prispemo v »zrcalne dvorane«. Tu je 2000 sveč, 33 lestencev, 44 kandelabrov, veliko zrcal, da se vse sveti in žari. Je to res? Res je! V tem gradu je Ludvik II. Preživel le devet dni. Ludvikova tragična smrt v jezeru zraven Münchna še po 127 letih ni dobila epiloga, kaj se je zgodilo. Jim pa pridno polni proračun, saj se je gradnja teh gradov že davno izplačala. 











Zahvaljujemo se vsem, ki ste se nam pridružili na tej poti. Hvala voznikoma, ki sta nas srečno pripeljala domov, vodiču Dejanu Lovšinu za izčrpno in dobro vodenje in članom društva Šavrini in Šavrinke iz Gračišča za njihovo prijaznost in prisrčnost. Hvala našemu predsedniku kluba Antonu Sagadinu, ki kljub svojim obveznostim poskrbi za upokojence in jih ne pušča same. 

V poznih večernih urah smo se polni vtisov vračali v naš lepi Koper, naši realnosti naproti. 

Prispevek: Ana Primožič
Foto: Vesna Bačič

torek, 06. avgust 2013

IZLET V DEŽELI MERANIJI


V DEŽELI MERANIJI

Člani kluba upokojenih delavcev Luke Koper smo se tokrat podali na izlet v t.i. Deželo Meranijo. Tako imenujejo del Kvarnerskega zaliva, in sicer področje Opatije – Moščeničke drage – Brseč – Reko in Trasat. Kar lepo število, blizu 50 veselih izletnikov se nas je zbralo 12. julija 2013 pred vhodom v Luko Koper. Nobenega zamudnika ni bilo potrebno čakati. Po pozdravu in dobrodošlici s strani predsednika Kluba ter predstavnika Turistične agencije Palma, smo se podali na pot proti Opatijski rivieri. Najprej smo se ustavili v mestu Kastav. Tu nas je prijazna lokalna vodnica sprejela in nam predstavila zgodovino kraja ter nas peljala po zanimivih točkah, kjer so se v preteklosti dogajali odločilni dogodki za Kastav. Sprehodili smo se tudi do ulice poimenovane po slikarju Janezu (Ivanu) iz Kastva in spominske plošče na hiši, v kateri je bil rojen ta znameniti slikar, ki je naslikal freske v cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah.

 
Naslednji naš postanek je bil v Moščenicah. To je vasica visoko nad Moščeniško drago. Po vzponu (seveda z avtobusom) smo bili nagrajeni s prečudovitim pogledom na ves Kvarnerski zaliv. Nepozabno je bilo srečanje z lokalnim vodnikom. Njegova predstavitev Moščenic ni bila naučena, temveč doživeta.

  








  Z anekdotami in humorjem nam je predstavil staro torklo za predelavo oljk in nam postregel s svojimi žganjicami. Čutiti je bilo, da vodnik živi s krajem, katerega predstavlja obiskovalcem. Že precej lačni smo si v bližnji restavraciji privoščili istrsko malico – bobiče s klobaso.
Po okrepčilu smo lahko nadaljevali pot do Brseča. To je majhna slikovita vasica nad Brestovem. Sprehodili smo se po zelo ozkih ulicah. Občudovali smo arhitekturo kraja in uživali v ohranjanju in obnavljanju zgradb v starem stilu izgradnje.
 
 








Pot nas je vodila na Trsat, kar z avtobusom smo se pripeljali na ta romarski kraj. Lahko bi se povzpeli tudi po stopnicah z Reke na Trsat, vendar sta vroči julijski dan in rahla utrujenost po dobri malici bila kriva, da smo se tokrat povzpeli z avtobusom. Posamezno se bomo ob drugi priliki povzpeli peš po stopnicah na Trsat. Ogledali smo si cerkev, imenovano Cerkev Trsatske Gospe. V tišini smo se sprehodili do glavnega oltarja in stranskih ladij ter tiho zapustili ta romarski kraj. 


Na drugi strani Trsata nad reko Riječino smo si ogledali dobro vzdrževano obzidje in stolp, ki je služil v preteklosti kot strateška točka pri obrambi pred napadi in vdori osvajalcev. Z obzidja smo občudovali prekrasen pogled na mesto Reka. Tudi po Trsatu nas je vodila prijazna vodnica. Slikovito nam je predstavila Reko in Trsat. Zahvalili smo se ji z močnim aplavzom in zapustili Kvarnerski zaliv ter se odpravili proti domu. V domači, slovenski gostilni smo večerjali in strnili vtise čudovitega izleta.
Vsem izletnikom čestitke in zahvala za pozitivno energijo, lepo sodelovanje in sproščeno vzdušje. Vsem članom Kluba kličem na snidenje na naslednjem izletu.

Avgusta Franca

Julij 2013.

Prispevek: Avgusta Franca
Foto: Nada Spasojević

ponedeljek, 15. april 2013

EVGENU GOMBAČU V SPOMIN



V torek 19 Marca smo vodniki Luke Koper dobili od naše koordinatorke – razporejevalke vodnikov go. Ondine Koren žalostno "sms" sporočilo z naslednjo vsebino:


"Umrl je naš dolgoletni sodelavec, vodnik in športnik ter zelo  aktiven član kluba upokojenih delavcev Luke Koper".


(Evgen drugi v desni vrsti, ----------- na drugi fotografiji  prvi z leve)

Zelo požrtvovalno je vodil skupine obiskovalcev po Luki Koper.
Trudil se je, da je Luko prikazal v najlepši luči, kar mu je tudi uspevalo. 

Nismo izgubili samo Evgena kot sodelavca, športnika in prijatelja ampak tudi marljivega vodnika, vodnika tudi za skupine obiskovalcev v Italijanskem jeziku.
  
Ostal nam bo v lepem spominu.

Pogrešali ga bomo!

Prispevek: Ondina Koren in Viktor Udovič
Foto: (Tatjana Jazbec)  arhiv Luke Koper

nedelja, 13. januar 2013

NOVOLETNO SREČANJE 2012


ČLANI KLUBA UPOKOJENIH DELAVCEV LUKE KOPER NA NOVOLETNEM SREČANJU 15. decembra 2012

Starejši ko postajamo, hitreje leta minevajo. In tako je hitro bilo naokoli tudi  leto 2012, ko so organizatorji iz Kluba upokojenih delavcev Luke Koper organizirali novoletno srečanje.  


Zbrali smo se 15. decembra 2012 v gostišču SLOREST Koper. Veliko nas je bilo, ko smo se preštevali, okoli 100 nasmejanih članov se nas je zbralo. Vsi smo prinesli dobro voljo s seboj. Bili smo različni po starosti – mislim po stažu včlanjenosti v Klubu – nekateri, ki so od ustanovitve v Klubu, nekateri, ki smo pristopili lani, spet najmlajši, ki so se upokojili v tekočem letu in še najmlajši člani, ki so upokojeni šele nekaj dni.

Z otvoritvijo srečanja je pričel predsednik Kluba g. Anton – Toni Sagadin. Udeležence je najprej pozdravil in nam zaželel dobrodošlico. Predstavil je Klub upokojenih delavcev Luke Koper, povedal par besed o začetku njegovega delovanja, o številu članov in o aktivnosti Kluba. Na kratko se je spomnil in podal vtise z izleta v dolino Neretve na praznik mandarin, ki  se je zgodil v oktobru 2012. Ob koncu svojega nagovora je zaželel vsem članom Kluba in njihovim družinam vesele božične praznike ter zdravja in uspehov polno novo leto 2013



Nagovor udeležencem srečanja je imel nato član uprave Luke Koper – delavski direktor g. Matjaž Stare. Prisotne je najprej pozdravil in nam zaželel prijetno druženje. Ni nas moril s statističnimi podatki o pretovorjenih tonah blaga v preteklem letu v Luki Koper, o številu pretovorjenih kontejnerjih in drugih vrstah blaga. Osredotočil se je na rast Luke Koper, na nujnost zgraditve drugega tira in na poglobitev morskega dna, da bodo lahko prihajale še večje ladje, z večjim ugrezom in še večjim tovorom.




Ob koncu svojega govora nam je zaželel lepe praznike, ki so pred nami in v novem letu 2013 veliko sreče, zdravja in izpolnitve želja. Po nagovorih se je praznovanje lahko začelo. Ob živi glasbi g. Slavka Jermana je sledila okusna pogostitev.




Veliko smo si imeli povedati. Selili smo se med mizami in se ob sproščujočem vzdušju pogovarjali in se zabavali. Veliko parov se je zavrtelo ob glasbi na plesišču, ki je postalo kmalu pretesno. Glasba je bila dobro izbrana – od najžnejših zvokov do poskočnih viž. 
Ob pavzah smo se zabavali, nasmejali ob raznih šalah in prijetnih spominih.

Večer je hitro minil in vsega si nismo uspeli povedati. Obljubili smo si, da se v letu 2013 še srečamo na izletih, pikniku ali samo na kavici in tam nadaljujemo naše druženje.

Vsi, ki smo se  udeležili novoletnega srečanja 2012 želimo zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 2013 vsem upokojenim delavcem Luke Koper, ki se niso mogli udeležiti novoletnega srečanja v letošnjem letu.

Člani Kluba upokojenih delavcev Luke Koper želimo vsem zaposlenim v Luki Koper, d.d. Srečno, zdravo in uspešno leto 2013.




Prispevek: Avgusta Franca
Foto in video: Zdenka Šuklo
Montaža vide-a: Aljaž Sulčič