petek, 12. december 2014

IZLET V ISTRO - MARTINOVANJE


UPOKOJENCI

Na martinovanju v Pazinu

Prvi polovici novembra daje poseben praznični utrip martinovanje z obujanjem ljudskega običaja vinorodnih krajev. Pester zabavni program, krst mladega vina, kulinarične dobrote in zabavno druženje so zaščitni znak vsakoletnega praznika vina ob sv. Martinu.  

Na veselo martinovanje, tokrat v Pazin, so se odpravili tudi luški upokojenci. Pridružili so se jim še člani Društva upokojencev Olmo Semedela, med katerimi je tudi nekaj bivših luških delavcev. Tako sta v soboto, 15. oktobra, iz Kopra krenila na pot v hrvaško Istro dva avtobusa in kombi. 120 koprskim upokojencem se je v Pazinu pridružilo še 90 pazinskih prijateljev upokojencev. Ti so že bili na ogledu koprskega pristanišča, nekateri pa so v Luki celo delali. 









Predsednik Kluba upokojenih delavcev Luke Koper Anton Sagadin nam je povedal: »Bilo je izredno lepo skupno srečanje in ko sem jim po polnoči rekel, da je gremo, niso hoteli domov.«










Martinovanje so priredili v gostilni Francuz, ki so jo upokojenci že spoznali na enem od svojih izletov po Istri.  
Koprčani so pazinskim kolegom podarili v spomin sliko prve ladje, ki je pristala v Luki,  ladje Gorica, in županovo vino. 









Koprčani so pazinskim kolegom podarili v spomin sliko prve ladje, ki je pristala v Luki,  ladje Gorica, in županovo vino. 








Oni pa so jim pripravili izredno lep program s krstom vina, tako da so bili na koncu vsi zadovoljni. 


Prispevek: Sonja Kranjec
Foto: Nada Spasojevič

Slike si lahko ogledate v albumi slik in video - facebook - albumi

Vabilo na novoletno srečanje upokojencev

Vabimo vas na tradicionalno prednovoletno srečanje, ki bo v četrtek, 18. decembra, ob 18. uri v prostorih gostišča Slorest (luška menza). 
Ob dobri večerji, rujni kapljici in glasbi, igral nam bo duo Miran Korelič, se bomo poveselili in skupaj obujali spomine na naše luške dni.

Pridite, skupaj nam bo lepo!

Klub upokojenih delavcev Luke Koper  


Novi upokojenci Luke Koper



Novi upokojenci Luke Koper   

Luka smo mi vsi – tisti, ki sedaj v njej delamo in tisti, ki so v njej preživeli marsikatero uro in leto. S temi besedami je predsednik uprave  na skupno druženje v novembru povabil sodelavce, ki so se v letošnjem letu 2014 upokojili.

Srečanje v prostorih upravne stavbe je bilo sicer kratko, a v prijetnem in živahnem vzdušju, polnem emocij povabljenih, ki so jih sprejeli predsednik uprave, član uprave Andraž Novak, delavski direktor Matjaž Stare in vodja splošnega področja Barbara Miklavec.










V letošnjem letu so med upokojence prešli le 3 zaposleni, kar je do sedaj najnižje število zaposlenih. Lani se je v družbi upokojilo 12 zaposlenih, leto pred tem pa 19.
Poleg Mustafe Redžepi, Damijana Hrvatina in Dušana Kozloviča, je bil na srečanje povabljen tudi lanskoletni upokojenec Peter Franca. Vsi so v Luki oddelali preko 30 let. Med njimi najdlje Mustafa Redžepi, ki je v Luki pričel kot delavec števec in vse do upokojitve septembra 2014 opravljal dela disponenta in dispečerja na kontejnerskem terminalu.  Tudi Damjan Hrvatin je pričel in zaključil z delom na kontejnerskem terminalu kot disponent. Dušan Kozlovič je celotno delovno dobo v Luki opravljal dela vzdrževalca na sipkih tovorih, Peter Franca pa luško transportna dela na generalnih tovorih.

O svojih izkušnjah in doživetjih, povezanih z Luko Koper, so naši novi upokojenci z veseljem spregovorili s predsednikom uprave,  ki ima tudi dolgoletni staž v Luki. Predsednik se jim je za trud zahvalil s simboličnim darilom fotografije prve ladje Gorica, o kateri so prisotni znali povedati zgodbe, ki jih redko slišimo ob omembi prve ladje, ki je pristala v koprskem pristanišču.
Na srečanje je bil povabljen tudi Anton Sagadin, predsednik društva luških upokojencev, ki je  prisotnim predstavil delovanje društva in jih pozval, da pristopijo med člane.

Letos je bilo srečanje organizirano že tretjič, s čimer želimo našim sodelavcem izkazati pozornost in spoštovanje.


Ingrid Maršič, splošno področje

sobota, 18. oktober 2014

IZLET NA POLJSKO IN PO POTEH CELJSKIH GROFOV


UPOKOJENCI

Na Poljsko in po poteh celjskih grofov

Sreda, 17. September. Po celodnevnem pripravljanju prtljage je kovček nabito poln, da ga komaj zaprem. Dan se prevesi v večer, nestrpna in polna adrenalina stalno pogledujem na uro. Končno se le odpeljemo proti Luki. Tu so že zbrani stari znanci, s katerimi se je vedno lepo srečati. Po prvih metrih vožnje se posloviš od mesta in vseh, ki jih tu imaš rad. 
Od Kozine do Maribora pobiramo naše sopotnike, ki so nam s svojo prisotnostjo dopolnili avtobus in tako omogočili izlet. Hvala vsem! Vodnik Aleš preveri prisotnost, poda še zadnje napotke in nam zaželi lahko noč. Vsak po svoje se kar se da udobno namestimo v svojih sedežih in se prepustimo dremežu.



V dopoldanskih urah prispemo v Krakov. Leta 1038 ustoličijo prvega kralja, od leta 1257 do 1609 je mesto sedež poljskih kraljev, nakar postane glavno mesto Poljske Varšava. Krakov je eno najlepših poljskih mest, leži ob reki Visli, je čisto in polno zelenja ter dreves, ki se bohotijo med sodobnimi hoteli in modernimi stanovanjskimi bloki razgibane gradnje, ki ponujajo ljudem prijetno bivanje. Ljudje so mirni, mladina vesela kot nekdaj pri nas. BDP znaša 3,9% in je največji v EU, tu recesije niso občutili, tukaj bi bilo lepo živeti.










V mestnem središču si od zunaj ogledamo znamenitosti: obzidje z utrdbo Barbikon, Florijansko ulico, škofijsko palačo, največjo tržnico v Evropi, staro univerzo, ki jo je ustanovil Kazimir Veliki leta 1364 in je za praško druga najstarejša v Evropi. Tu je še nova univerza in na ploščadi pred njo so Nemci pobili 183 univerzitetnih profesorjev, da bi na ta način uničili poljsko inteligenco. Med 2. Sv. Vojno so Nemci Krakov izbrali za svoj sedež. Mesto danes šteje 800 tisoč ljudi.  
Popoldne se odpeljemo v solni rudnik v mesto Wieliczka, ki je dolga stoletja prinašal blaginjo poljskim vladarjem. V notranjost rudnika vodi 930 lesenih stopnic, ki se v spirali spuščajo v globino, ob jih so izklesane sobane z raznimi iz soli narejenimi kipi kraljice, palčkov, tudi je tudi kapela … Res je vse bilo slano! Na koncu stopnic se odpre velika dvorana, ki človeka kar šokira. Tu je katedrala z oltarjem, v stenah so izklesani prizori iz sv. Pisma, tu je tudi v nadnaravni velikosti kip papeža Janeza Pavla II. In še in še. Nad vsem tem žarijo ogromni kristalni lestenci, ki s svojo lepoto jemljejo dih. Na srečo se ven odpeljemo z dvigalom. V rudniku je 300 km rovov, če se izgubiš, preden te najdejo, si že mrzel!
Drugi dan se odpeljemo do enega najbolj obiskanih romarskih središč na svetu, do samostana Jasna Gora, ki ga urejajo patri Paulini. Sprejme nas nuna, ki zna kar sedem jezikov. Razkaže nam muzeje in znamenitosti, na koncu gremo v glavno katedralo z bogato notranjostjo in znamenito ikono Črne Marije, ki naj bi imela čudežno moč. Marijina podoba je prekrita z obleko, pretkano z diamanti in dragimi kamni. Čeprav smo sredi tedna je cerkev nabito polna. V globoki spoštljivosti se drug za drugim pomikamo naprej, vsak po svoje prevzet in srečen, da se je odločil za ta izlet. Kraj obišče na leto 4 do 5 milijonov ljudi.
Isto popoldne se odpeljemo v krakow v staro mestno jedro na ogled gradu Wawel, kjer si ogledamo Marijino katedralo s 500 let starim oltarjem, draguljem rezbarske umetnosti. Tu so posmrtni ostanki njihovega največjega svetnika sv. Stanislava. Na zunanji strani oltarja ležijo sarkofagi s kralji in kraljicami, med njimi je tudi obeležje kraljice Ane Celjske. Obrazložitev: Viljem, bratranec Hermana II. Celjskega je bil poročen z dedinjo poljskega prestola, rodi se jima hči Ana, ki jo dajo kot deklico v oskrbo na Celjski grad in jo s štirinajstimi leti poročijo  z vdovcem Vladislavom Jagelovskim na gradu Wawel. Tudi barbara, hči grofa Hermana II. Celjskega, ima bogato zgodovino, tako se Anina in Barbarina kri premešata po vseh ruskih dvorih, vse tja do ruskega carja Romanova. 










Ogledali smo si tudi Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II. Njegova rojstna hiša je preurejena v muzej. Zaradi pripravljalnih del za shod mladine, nas v cerkev niso spustili. 
Zadnji je bil ogled koncentracijskega taborišča Auschwiz, kjer je umrlo tri milijone ljudi.










Tu so še vedno duše teh ljudi, ki nemo kličejo: bili smo mladi, stari, otroci … Tu se je potrebno globoko zazreti vasein v globoki pieteti skloniti glavo!










To je povzročil en sam človek in ta pekel ni nihče ustavil. Naj se nikoli več ne ponovi, čeprav nas zgodovina uči drugače. 

Poljska je lepa, rahlo valovita in spominja na našo Dolenjsko. Vse dni smo imeli lepo sončno vreme in prijetne temperature. 

Hvala vsem, ki ste potovali z nami. Hvala obema voznikoma, ki sta nas srečno pripeljala domov v nedeljo zjutraj ob 4. uri. Hvala vodniku Alešu, ki nas je s svojim bogatim znanjem , lepim glasom in budnimi očmi spremljal po vseh teh poteh. Hvala Antonu Sagadinu, ki je kot kaveljc in korenina vedno z nami. Z njim smo videli dosti sveta in upamo, da ga še bomo!

Prispevek: Ana Primožič
Foto: Nada Spasojevič



Slike si lahko ogledate v albumi slik in video - facebook - albumi

četrtek, 19. junij 2014

Upokojenci na izletu v ZAGREBU IN MOSLAVINI


V zgodnjem petkovem jutru, piše se 30. maj, je nebo oblačno in ne obeta nič dobrega. Po osmih mesecih smo veseli ponovnega snidenja s starimi in novimi znanci. Potovanje nas sprošča, saj v družbi kar pozabiš na kozice, lonce in še na kaj drugega. Na krajšem postanku se nam pridruži vodička Erika.



Neverjetno, kako hitro smo prispeli v Zagreb. Dež, ki nam je celo pot grozil, je prenehal, bilo je oblačno, kar nam je prijalo, da nam ni bilo vroče. Z avtobusom si ogledamo Dolni grad z novimi stavbami, ki spominjajo na Dunaj, Prago … Mesto je doživelo najhitrejši razvoj v drugi polovici 19. stoletja. Že v 17. stoletju so ustanovili univerzo z 28 fakultetami in tremi akademijami. Tu je živel tudi bodoči madžarski kralj Bela IV. Danes se mesto razteza na 641 km2, s primestnimi naselji ima milijon prebivalcev, ima 22 tramvajskih prog, dolgih več kot 120 km. Zagreb ni bil stalno glavno mesto Hrvaške, pred njim je bil 250 let Varaždin. Zagreb ima ogromno zelenja in parkov, kjer se ljudje srečujejo, sprehajajo in družijo. Prvotno sta bili tu dve mesti, Kaptol in Gradac, ki se kasneje združita v eno. Mesto se je intenzivno razvijalo po ravninskem delu proti reki Savi, nad katero pa sedaj niso preveč navdušeni, saj jim s poplavami povzroča velike probleme.
Vodička po mestu je Semedelčanka z lepim primorskim naglasom. Na Kaptolu si ogledamo znano katedralo Marijinega vnebovzetja. Po potresu leta 1880 jo je obnovil nemški arhitekt Hermann Bolle´, pri obnovi so mu pomagali arhitekti iz vse Evrope. Potresni Zagreb so obnovili v lepo srednjeevropsko mesto. V katedrali je pokopan kardinal in nadškof Alojzij Stepinac.













Iz Kaptola se spustimo v Dolni grad na glavni zagrebški trg Trg bana Jelačića. Josip Jelačić se je rodil leta 1801 v Novem Sadu. V zgodovino se je vpisal kot velik borec za hrvaški narod. V Budimpešti je od vlade zahteval enakopravnost hrvaškega naroda z madžarskim. Znan je tudi po tem, da je na povabilo cesarja Franca Jožefa I. leta 1848 zatrl avstrijsko revolucijo na Dunaju in leto pozneje v Budimpešti. 
Peš se po glavni mestni ulici Ilici vzpnemo do vzpenjače, ki pelje na Gornji grad. Od zunaj vidimo Sabor, Banske dvore in cerkev Sv. Marka. Na njeni strehi sta dva grba, levi je grb Hrvaške, Dalmacije in Posavine, desni je grb Zagreba. Cerkev izvira iz 13. stoletja in je bila po potresu obnovljena. V njej so umetnine Ivana Meštrovića. Pot nadaljujemo skozi Kamenita vrata. Tu je stala cerkev, ki je v celoti pogorela, na zidu je ostala samo Marijina podoba, zdaj je tu dobro zavarovan oltar. 













Žal se tudi v Zagrebu pozna recesija, to vidimo na tržnici, kjer kupcev skoraj ni. Z luknjo v želodcu hitimo na Kaptol, kjer nas čaka avtobus. Na prijaznem kmečkem turizmu v vasi Šumečani v Moslavini nas pričakajo z dobrodošlico in tipično moslavačko glasbeno skupino. Pogostijo nas z bogatim kosilom, raznimi vrstami mesa, prikuh in zelenjave. Tu se dodobra najemo, saj si je lahko vsak vzel, kolikor je hotel. Po obedu si ogledamo njihovo vinsko klet in etnološki muzej. Posestvo se razprostira na 7 ha zemlje, obdano je z njivami, sadovnjaki in vinogradi. Gojijo tudi živali, pa saj jih je pri nas tudi »dovolj«. 













Sledi »žurka« z mešanimi hrvaško-dalmatinskimi pesmimi. Pesem Prijatelji naši stari zbudi nostalgijo po tistih lepih starih časih, ko smo živeli brez strahu, da ne bi pozabili zakleniti hišnih vrat, ko gremo na vrt po peteršilj! Še vedno nas veže tista vez, ki se verjetno ne bo nikoli pretrgala. 











Zahvaljujemo se vodičkama Eriki in vodički iz Semedele, ki je prav panično skrbela, da ne bi koga povozil tramvaj, in šoferjema, ki sta nas srečno pripeljala domov. Hvala Antonu Sagadinu, ki skrbi za svoje varovance, da vsake toliko skočijo iz svojega vsakdana. Sama pa želim, da bi te besede lahko še velikokrat povedala in napisala.

Prispevek: Ana Primožič
Foto: Nada Spasojevič
Več slik si lahko ogledate - albumi slik - facebook - Albumi

sreda, 14. maj 2014

VABILO NA IZLETA (Zagreb - Moslavino in Poljsko)


Zagreb in Moslavina

Vabimo vas na enodnevni izlet v Zagreb in Moslavino, izlet za ljubitelje dobre hrane. Odhod bo 30. maja ob 6. uri pred vhodom v Luko Koper. Vabljeni ste tudi zaposleni. 

Odpeljali se bomo najprej v Zagreb, kjer si bomo ogledali najpomembnejše znamenitosti mesta. Nato se bomo odpeljali proti lepi in slikoviti Moslavini na eno od najboljših turističnih kmetij, ki se nahaja v vasi Šumećani. Njihovo posestvo se razprostira na sedmih hektarjih, s kmetije se odpira prečudovit razgled na Moslavaško goro. Ukvarjajo se s pridelavo vin, žganja in likerjev ter z vzrejo domačih živali in ohranjanjem avtohtone podeželske dediščine z etno zbirko. 

Prijavite se lahko v agenciji Palma vsak dan od 9. do 19. ure, ali po tel. 66 33 664, ali v pisarni Kluba upokojencev ob sredah od 10. do 13. ure ali na tel. 66 56 544.


Poljska

Obenem vas že zdaj vabimo na 4-dnevni izlet na Poljsko – Krakow, Auschwitz in rudnik Wieliczka, ki ga bomo organizirali jeseni.  

Veselimo se skupnega druženja in obljubljamo vam, da se bomo imeli lepo! 

Klub upokojenih delavcev Luke Koper

Prispevek: Sonja Kranjec





torek, 15. april 2014

OGLED LUKE IN ZBOR ČLANOV


Po ogledu pristanišča še letni občni zbor

Klub upokojenih delavcev Luke Koper je za svoje člane 14. marca organiziral ogled pristanišča, nato pa so se zbrali na rednem letnem občnem zboru kluba.



Najprej so se z luškim avtobusom zapeljali po njim znanih, a za marsikoga tudi novih,  luških poteh in deloviščih. Vodil jih je vodnik upokojenec Viktor Udovič. Po obveznem fotografiranju smo jih vprašali, kako se jim je zdel ogled. Takole so povedali: 
Ada Rautar: »Delala sem v stari menzi, ki je bila tam, kjer je danes potniški terminal. Luka se je spremenila tako, da se ne znajdeš več. Brez vodnika ni za iti noter!«

Aldo Jerman: »Luka je super, vsak dan večja je. Je kaj za videti. Delal sem na generalnih 36 let. Prvi dan sem z motiko kopal sojo, zadnji dan sem delal s svinčnikom.«  
Da je lepo, da so za upokojence organizirali obisk pristanišča, ki se je v primerjavi s časi, ko so še delali v njej, zelo spremenila, so soglašali tudi Živko Ploskič, ki je delal na železniškem transportu, 


Božidar Marič, ki je bil kot vsi presenečen nad njeno velikostjo in urejenostjo ter Marta Franetič, nazadnje je delala na kontejnerskem terminalu, ki je povedala: »Moramo zopet pogledati Luko, da se spomnimo starih časov, lepih časov.« 
Neva Morato: »Niti ne vem, kje sem bila (smeh), edino hiško na TRT-ju  sem prepoznala, kjer smo delili malico delavcem. Najlepše je bilo v stari menzi, kjer smo delili malico tudi po 1200 in še več delavcem. Ob petkih smo morali še tla ribati in ko smo končali, smo še zapeli. Nič nam ni bilo težko delati.« 
»V takšni Luki, kot sem bil danes, še nisem bil nikoli! Luka se je zelo spremenila,« je izjavil Aldo Furlan, ki je v pokoju že od leta 1989, nazadnje je delal na kontejnerskem terminalu, še prej v skladišču: »Ko smo bili mladi, smo delali tu in doma, tako da nam je šlo dobro. Zdaj mladim ni lepo, ker ni služb, ni dela.« 

Po ogledu so se upokojenci napotili v restavracijo Slorest, kjer so se udeležili še občnega zbora. Predsednik kluba Anton Sagadin jih je naprej seznanil z aktivnostmi, ki potekajo na ravni občine, kluba in društev upokojencev. Posebej je izpostavil delo upokojencev vodnikov, ki so zelo uspešni in vedno deležni vrsto pohval. Nato je podpredsednik kluba Lucijan Tomišič podal poročilo o delu izvršnega in nadzornega odbora v preteklem letu. Nato so potrdili
program dela in finančnega poročila za leto 2014. 













Prispevek: Sonja kranjec
Foto: Sonja Kranjec in Neda Spasojevič
Več slik si lahko ogledate - albumi slik - facebook - Albumi

sreda, 08. januar 2014

NOVOLETNO SREČANJE 2013


 NOVOLETNO SREČANJE UPOKOJENIH DELAVCEV LUKE KOPER 

Dne 20. decembra 2013 smo se upokojeni delavci Luke Koper zbrali na novoletnem srečanju. Srečanje je potekalo v gostišču SLOREST KOPER.

Najprej nas je predsednik Kluba upokojenih delavcev Luke Koper g. Anton Sagadin pozdravil vse udeležence srečanja in nam zaželel lep večer ter srečno in zdravo leto 2014. 
Po uvodnem nagovoru in pozdravu predsednika Kluba, je zbrane pozdravil predstavnik Luke Koper g Sebastjan Šik. Ni nam govoril o pretovorjenh tonah in o številu pretovorjenih kontejnerjev ter avtomobilov. Te podatke spremljamo upokojeni delavci Luke Koper preko sredstev javnega obveščanja in preko Luškega glasnika. Gospod Sebastjan Šik nam je zaželel veselo novoletno druženje in srečno ter zdravja polno v letu 2014.   


















Po uvodnih pozdravih se je praznovanje lahko začelo. Najprej je zadonela harmonika g. Slavka Jermana, ki nas zabava, kar nekaj let na naših srečanjih. Sledila je okusna večerja, ki so jo pripravili dobri kuharji gostišča Slorest. Po večerji so se plesni pari zavrteli na plesišču, nekateri so se zatopili  
v pogovore in modrovanja. Nasmejali smo se dobrim šalam in čas je hitro minil. Vseh spominov nismo utegnili obuditi, zato bomo naša srečanja nadaljevali na izletih ali na podobnih druženjih. 










Vsi, ki smo se  udeležili novoletnega srečanja 2013 želimo zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 2014 vsem upokojenim delavcem Luke Koper, ki se niso mogli udeležiti novoletnega srečanja v letošnjem letu.

Člani Kluba upokojenih delavcev Luke Koper želimo vsem zaposlenim v Luki Koper, d.d. Srečno, zdravo in uspešno leto 2014.


Prispevek: Avgusta Franca
Foto: Nada spasojevič

Več slik si lahko ogledate albumi slik - facebook - Albumi