petek, 3. julij 2015

IZLET V SAN MARINO



Na izletu v San Marino in druga mesta
Ko se v deželo vrne pomlad, se z njo vrnejo tudi želje po sprostitvi in po tem, da vsaj za kratek čas ubežiš hišnemu ritualu. Vesela in polna adrenalina hitiva pred Luko, a tu doživiva hladen tuš. Začudeni se sprašujemo, zakaj nas je tako malo. Težki časi in nizke pokojnine.

Ker nas je bilo tako malo, včasih nas je bilo za dva avtobusa, so se nam pridružili mladi in prijetni potniki iz Celja in Ljubljane. Z neko tesnobo v srcu odrinemo na pot  mimo nam Primorcem znanih krajev po furlanski in padski ravnini, ki ji ni videti konca in je brez najmanjšega grička, zato je vožnja dokaj monotona. Polja levo in desno, zasejana s pšenico, koruzo in trtami, tu so še nasadi topolov, kij jih uporabljajo za celulozo in da jim izsušijo zemljo. Sem in tja ugledaš posamezne kmetije, ki sramežljivo kljubujejo času, in tudi zvonike, ki so dosti višji in ožji, kot pri nas, verjetno zato, da se njih zvonjenje sliši daleč in, kjer so oni, so tudi ljudje, ki kraju dajejo neko toplino. 
Padova: bazilika sv. Antona Padovanskega je mogočna baročna zgradba in je rezultat treh rekonstrukcij v letih od 1238 do 1310. Prevladuje barok s kupolami, spodnji del je v gotskem in romanskem stilu. Notranjost cerkve je nekaj posebnega. V eni kapelici se nahajajo relikvije sv. Antona, v drugi je njegov grob, kjer je v steni vdelana plošča, na katero se polagajo roke za osebne priprošnje. 


Pred cerkvijo stoji velik bronast kip konja in beneškega vojaškega poveljnika Erazma da Narnija. Zanimivo je, da konj stoji na treh nogah. Zaradi večje stabilnosti, so mu kasneje dodali pod nogo bronasto kroglo. Od tu do cerkve sv. Avguštine se razprostira največji trg v mestu, ki meri 90.000 m2. Za popestritev so mu v sredini vgradili umetno ovalno jezero, obdano s kipi. 
Padova meri 92 km2, ima 213.500 duš. 
San Marino je najmanjša država na svetu, okrog in okrog obdana z Italijo. Že od daleč vidimo goro Titano z značilnimi tremi vrhovi s tremi utrdbami in baziliko sv. Marina. San marino je bil kamnosek in diakon, ki je bežal pred Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov z otoka Raba v Italijo. Zavetišče je našel na gori Titano in tam ustanovil krščansko skupnost, iz katere je nastala država. Gora je ogromna skala, na njej leži San Marino. Po lepi cesti se ob skali vzpenjamo vse do vrha.







 Od vznožja, kjer se prične ta država, pa vse do vrha gore nas spremljajo hoteli in novogradnje, ves hrib je maksimalno izkoriščen. San Marino meri 61,2 km2, prebivalcev je 31.450, leži na nadmorski višini 750 m, ustanovljen je bil leta 301! Znamenite so trdnjava Rocca Guaita, druga trdnjava Rocca Cesta in tretja značilnost je stolp Montale.. državo vodita dva konzuila – regenta že od leta 1243 dalje in se med seboj izmenjujeta vsakih šest mesecev. Zaradi ureditve je ta država trn v peti italijanski vladi. Država ima še mestno hišo, muzej orožja, baziliko, lepo speljane ulice, polne spominkov in dragih unikatnih izdelkov.. Povsod vlada mir, vse je čisto, trgovci in gostinci so prijazni.  







Rimini je turistično mesto, ki se ponaša s 15 km dolgo peščeno obalo in ličnimi hoteli. Hotel, v katerem smo prespali, je lociran na sami obali, je bil čist in urejen, postrežba in hrana dobra.
Ravena je staro zgodovinsko mesto s površino 652 km2 s 160.000 prebivalci. Ima kar osem objektov vpisanih v Unescov seznam svetovne dediščine. Najprej obiščemo baziliko San Vitale, ki je ena od zelo pomembnih krščanskih bazilik, njena notranjost je en sam mozaik, ki jemlje dih in ne moreš verjeti, da so to ustvarili pred 1500 leti! Danes tem stvaritvam ni nihče kos. Mecen cerkve je bil grški bankir, začetek gradnje je bil leta 526, konec 547. In danes? Brez odgovora. Najznamenitejša mozaika v cerkvi sta cesar Justinjan, obdan z duhovniki in vojaki kot vladar cerkve in države, na njegovi levi je njegova žena kraljica Teodora s svojim dvorom. Prostor je nabito poln, vsi smo tiho, delujejo le fotoaparati. 
Mavzolej Galla Placidia se ponaša s prelepimi mozaiki, zgrajen je bil takoj po cerkvi San Vitale, zato sta tudi skupaj locirana. 











V Dantejevo grobnico, čeprav je majhna in skromna, Italijani trumoma romajo, saj je Dante njihov največji pesnik. Naše ustno izročilo pravi, da je Dante del Božanske komedije napisal v votlini  na Hudičevim mostom nad reko Tolminko. Sama sem del te votline že videla. Spotoma smo si še ogledali Ljudski trg, ki je tudi po Unescovo zaščito. Kje so še ostale cerkve, krstilnice in mavzoleji?!



Dolga pot seje srečno končala, k temu sta pripomogla dolg dan in lepo vreme.
Zahvaljujemo se voznikoma Darju in Vladu, ki sta nas srečno pripeljala domov z avtobusom, ki ni več primeren za današnje čase in za dolga ptovanja. Zahvala tudi vodiču Marku za njegov o skrb in željo, da nam čim več pokaže. 
Žal tokrat našega predsednika Antona ni bilo z nami. Želimo mu hitrega okrevanja in da se nam prihodnjič pridruži. 
Meni je kar dva dni v ušesih odmeval refren Tereze Kesovije: »Prijatelji stari, kje ste?«
Prispevek: Ana Primožič
Foto: Nada Spasojević
Slike si lahko ogledate v albumi slik in video - facebook - albumi