UPOKOJENI DELAVCI LUKE KOPER NA IZLETU V ZELENI ISTRI

Upokojeni delavci Luke Koper na izletu v zeleni Istri

Prelisičili so »puščavskega lisjaka«

Ko smo se odpravili na avtobus, ni bila polnoč ali zgodnje jutro, bil je že dan in sonce visoko na nebu, obetal se nam je vroč poletni dan.
 

Na veselje nas vseh se je avtobus napolnil do zadnjega sedeža. Sledila so vesela pozdravljanja, saj se nekateri niso srečali že dolgo časa. Bilo je lepo in prijetno..

Vožnja se prične točno ob 8. uri. Harmonika je veselo zaigrala. V Sečovljah se nam je pridružil vodnik Dinko Belac, ki nam je povedal v preprostem jeziku zgodovino Istre in še marsikateri podatek, ki ga do sedaj nismo vedeli. Pot nas najprej pelje v Tian pri Višnjanu, na ogled Zvezdarne.
  
V tem kraju je locirana zato, da je daleč od svetlobnega onesnaževanja velikih mest. To je manjši observatorij, poznan v strokovnem svetu, saj so prav tu v poznih 90. letih prejšnjega stoletja odkrili
sedem novih asteroidov študentje astronomije, ki so se tu izpopolnjevali, so sedaj priznani strokovnjaki v velikih observatorijih v Kaliforniji, Čileju in Španiji.

 

  

Tu smo imeli priliko opazovati mesečevo površino z običajnim teleskopom in z manjšim z ultra rdečimi žarki. Zelo lepo in jasno so bile vidne sončeve pege, najmanjša pegica ima petkratno velikost naše Zemlje. Zanimivo je bilo imeti v rokah košček sibirskega
meteorita, to je eden izmed delčkov t.i. »železnega dežja«.

Na izhodu nas preseneti temperatura 37⁰C, vroč in suh zrak, prepojen z vonjem suhega sena, z aromo kraških zelišč, vonjem borove smole, še pridih morja, to je prava naravna aroma terapija, taka je še samo na goriškem Krasu.

Sledi ogled fresk v cerkvici Matere božje na Škriljah. To je pokopališka cerkev mesta Berm in okoliških vasi. Freske datirajo v leto 1474, narisal jih je Vincent iz Kastava in so 16 let starejše od naših v Hrastovljah, ki jih je narisal Johan (Ivan) iz Kastava. Freske iz srednjega veka so služile za poučevanje svetega pisma preprostim in nepismenim ljudem. Ena izmed fresk je tudi znan mrtvaški ples, ki nas opozarja na minljivost našega življenja, ne glede na stan in bogastvo posameznika. Tu ni korupcije!

Berm, to je majhno mesto na vrhu istrskega griča, ki je imelo status mesta in svojega župana že v srednjem veku. Mesto je poznano tudi po delovanju skupine TIGR – petih fantov, ki so jih zajeli in obsodili na 30 let zapora.

Vladimir Gortan pa je bil obsojen in usmrčen, videli smo tudi njegov dom.

Povabljeni smo bili v klet Zvonka Bajca na degustacijo njegovega vina. Tu je vročina naraščala in pošteno smo se potili! Kaj je tukaj v Bermu iskal nemški tank?Tank, ki ga je domačin zaustavil z lastnim telesom in, ki se ni ustrašil naperjenih pušk, ki ga bodo vsak čas prerešetale! Na pomoč je prihitel duhovnik, ki je v nemščini povedal, da mu je domačin samo skušal povedati, da je pod cesto vodnjak, kjer bi tank lahko potonil. V zahvalo za to je dobil zlato tobačnico, ki mu jo je podaril sam Ervin Rommel, znan kot »puščavski lisjak«. Bil je eden izmed najbolj spoštovanih feldmaršalov 2. svetovne vojne in poznan po izjemnih akcijah in tudi po prizanesljivejšem ravnanju z vojnimi ujetniki. Zaradi sporov in po neuspelem atentatu na Hitlerja je moral izvršiti samomor. V 1. svetovni vojni se je pri nas boril na Soški fronti. Kaj je iskal v Bermu? Upam, da so zgodovinarji ta dogodek zabeležili.

Ogledali smo si še mesto Pazin in nekaj krajevnih znamenitosti, grad je bil žal zaprt,
   

V lepi restavraciji, na obrobju Pazina, smo imeli kosilo. Sem smo prispeli nabiti s sončno energijo in napolnjeni z ozonom. Pijača nas je odžejala,okusna hrana nam je povrnila moči, naši plesalci so se zavrteli po plesišču …

Lepa je istrska zemlja, posejana z griči in zelenimi dolinami, lepo obdelanimi polji, z veliko vinogradi in velikimi oljčnimi nasadi. Ob tem času žanjejo žito. Naj bo zadosti kruha in tudi vina!

V Koper se vračamo, ko je sonce počasi tonilo v morje. Bil je lep prijateljski izlet.

Zahvaljujemo se Dinku za požrtvovalnost in strokovno vodenje, Petru, da nas je srečno pripeljal domov. Hvala Slavku, ki nam je cel dan igral na harmoniko, nam prepeval in nam olepšal dan. Hvala Antonu Sagadinu, ki je srce vsega tega in naj to srce še dolgo, dolgo utripa.

Ana Primožič 

Prispevek je napisala:  Ana Primožič

Fotografije: Nada Spasojevič

Upokojeni delavci Luke Koper na izletu v Pragi

Ko smo pred tedni dobili vabilo za izlet, sem se ga resnično razveselila, saj si je Prago lepo ogledati. Tudi več kot enkrat.

Ura je polnoč, luči na Markovcu so se ugašale, Koprčani so se odpravljali spat ... Točno ob 3. Uri zjutraj zapustimo mesto. Prepustimo se dremanju, saj je pred nami še dolga pot. Vse do Maribora so se vrstili postanki, da so se na avtobusu popolnili vsi prazni sedeži. Naši novi sopotniki so bili prijazni ljudje iz različnih koncev Slovenije, s katerimi smo se lepo ujeli in postali dobri znanci

Pot nas vodi preko Avstrije, kjer nas po hribovju preseneti nov sneg, po dolinah pa slana. Nam pa je v avtobusu prijetno toplo.

Prvi večji postanek je bil namenjen ogledu srednjeveškega češkega mesteca Češki Krumlav in mogočnega gradu, zgrajenega na impozantnem skalnem grebenu. Po ogledu smo se za kratek čas raztepli po mestu. Eni so odšli na na odlično domače pivo, drugi pa na »zmrzlino«, kot Čehi pravijo sladoledu. Sledila je vožnja do Čeških Budjovic in dveurni postanek za ogled centra mesta z znamenitim trgom. Utrujeni so ostali na avtobusu, drugi pa odšli na svetovno znano pivo, imenovano po tem kraju.

Vodič Peter nam med vožnjo proti cilju našega potovanja, Pragi, razloži zgodovino Češke države. Od srednjega veka do sedanjosti.

Pod večer pridemo v Prago, nakar sledi namestitev v hotelu in večerja.

Naslednji dan je bil rezerviran za ogled praških znamenitosti. Teh pa ni malo. Kraljevi Hraščani s katedralo sv. Vida in znamenitim oltarjem sv. Vaclava narejenega iz 600 kilogramov srebra, znamenito Zloto uličko. V Pragi pa najdemo tudi nekaj del našega znanega arhitekta Jožeta Plečnika.

S praškega gradu se spustimo na znameniti Karlov most. Ogledamo si njegove kipe in se dotaknemo kipa sv. Nepomuka z željo, da se ponovno vrnemo v Prago. Sv. Nepomuk je bil spovednik kraljice, katerega je dal ljubosumni kralj na tem delu mostu utopiti, ker ni hotel izdati kraljičine spovedne tajnosti. Izlet smo nadaljevali z ogledom Prage s panoramsko vožnjo po reki Vltavi.

Po kosilu smo si na poti proti osrednjemu delu Prage ogledali še staro židovsko četrt. Potem smo se skozi gnečo prerinili do samega osrednjega trga, kjer je veliki spomenik Jana Husa, prijatelja grofa Friderika Celjskega. Od tam smo izlet nadaljevali do verjetno ene največjih praški znamenitosti, uri Staro orloj. Če si v Pragi, si to uro moraš ogledati ob vsaki polni uri. Tako vidiš neponovljivo mehansko stvaritev srednjeveških mojstrov urarjev.

Na hitro smo si še ogledali Vaclavske namesti in Trg republike ter se mimo Jeruzalemske sinagoge napotili na avtobus, ki nas je utrujene odpeljal v hotel.

Po kratkem odmoru smo šli na večerjo in po njej še na nočni ogled Prage, ki je prav tako nepozaben, saj je nočna Praga lepo osvetljena in romantična.

Poudariti moram, da je povsod nepopisna gneča in da si lahko srečen, če se ti kje uspe slikati! Tu se najdejo turisti s celega sveta, presenetljivo veliko je Kitajcev in Japoncev.

Tretji dan, preden smo Pragli dali slovo, smo si še ogledali znano Plečnikovo cerkev Srca Jezusovega. Potem nas je pot proti Kopru najprej pripeljala v Kutno goro. V tem kraju je bil v časih največji rudnik srebra v celi srednji Evropi. Tukaj je ogleda vredna znamenita katedrala sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Sama katerdrala je impozantna zgradba, saj ima pet ladij. Je čudovita, pozno gotska mojstrovina, uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Ogledali smo si tudi največjo srednjeveško kovnico srebrnikov v Evropi, ki je slovela po čistoči srebra. Obiskoval jo je tudi naš stari knez Herman Celjski s svojo hčerko, kraljico Barbaro! Ta kovnica je ena izmed dvanajstih čeških znamenitosti, ki jih najdemo na Unescovem seznamu kulturne dediščine. In kolilo jih imamo mi?!

Praške znamenitosti si letno ogleda preko šest milijonov turistov. Vse to češka država uspešno trži in z dragimi vstopninami polni državno blagajno. V srednjem veku so tu živeli mojstri, ki so svoje mojstrovine narisali in izračunali na roko, vnesli v prostor in zgradili. Sedaj pa imamo računalnike in računalnike, ki se jim zavrti že pri izračunu socialnih podpor!

Najlepša hvala voznikoma, ki sta nas varno pripeljela domov, vodiču Petru, ki nas je vodil po teh čudovitih krajih in nam razlagal stran za stranjo zgodovine. Pri tem pa hodil s tako dolgimi koraki, da smo ga komaj dohajali.

Posebna zahvala gre Antonu Sagadinu, ki kot dobri oče skrbi za svoje upokojence, jim olepša dneve, pa čeprav ima tudi druge obveznosti.

Skupno smo prevozili 1730 kilometrov, od tega samo po Pragi 70.

V ranih urah četrtega dne smo vrnili v naš prelepi Koper.

Ana Primožič

Prispevek je napisala: Ana Primožič

Fotografije: Nada Spasojevič