torek, 10. julij 2012

UPOKOJENI DELAVCI LUKE KOPER NA IZLETU V ZELENI ISTRI



Upokojeni delavci Luke Koper na izletu v zeleni Istri

Prelisičili so »puščavskega lisjaka«

Ko smo se odpravili na avtobus, ni bila polnoč ali zgodnje jutro, bil je že dan in sonce visoko na nebu, obetal se nam je vroč poletni dan.
 


Na veselje nas vseh se je avtobus napolnil do zadnjega sedeža. Sledila so vesela pozdravljanja, saj se nekateri niso srečali že dolgo časa. Bilo je lepo in prijetno..
Vožnja se prične točno ob 8. uri. Harmonika je veselo zaigrala. V Sečovljah se nam je pridružil vodnik Dinko Belac, ki nam je povedal v preprostem jeziku zgodovino Istre in še marsikateri podatek, ki ga do sedaj nismo vedeli. Pot nas najprej pelje v Tian pri Višnjanu, na ogled Zvezdarne.
  
V tem kraju je locirana zato, da je daleč od svetlobnega onesnaževanja velikih mest. To je manjši observatorij, poznan v strokovnem svetu, saj so prav tu v poznih 90. letih prejšnjega stoletja odkrili
sedem novih asteroidov študentje astronomije, ki so se tu izpopolnjevali, so sedaj priznani strokovnjaki v velikih observatorijih v Kaliforniji, Čileju in Španiji.


 
  
Tu smo imeli priliko opazovati mesečevo površino z običajnim teleskopom in z manjšim z ultra rdečimi žarki. Zelo lepo in jasno so bile vidne sončeve pege, najmanjša pegica ima petkratno velikost naše Zemlje. Zanimivo je bilo imeti v rokah košček sibirskega
meteorita, to je eden izmed delčkov t.i. »železnega dežja«.




Na izhodu nas preseneti temperatura 370C, vroč in suh zrak, prepojen z vonjem suhega sena, z aromo kraških zelišč, vonjem borove smole, še pridih morja, to je prava naravna aroma terapija, taka je še samo na goriškem Krasu.













Sledi ogled fresk v cerkvici Matere božje na Škriljah. To je pokopališka cerkev mesta Berm in okoliških vasi. Freske datirajo v leto 1474, narisal jih je Vincent iz Kastava in so 16 let starejše od naših v Hrastovljah, ki jih je narisal Johan (Ivan) iz Kastava. Freske iz srednjega veka so služile za poučevanje svetega pisma preprostim in nepismenim ljudem. Ena izmed fresk je tudi znan mrtvaški ples, ki nas opozarja na minljivost našega življenja, ne glede na stan in bogastvo posameznika. Tu ni korupcije!
Berm, to je majhno mesto na vrhu istrskega griča, ki je imelo status mesta in svojega župana že v srednjem veku. Mesto je poznano tudi po delovanju skupine TIGR – petih fantov, ki so jih zajeli in obsodili na 30 let zapora.

Vladimir Gortan pa je bil obsojen in usmrčen, videli smo tudi njegov dom.
Povabljeni smo bili v klet Zvonka Bajca na degustacijo njegovega vina. Tu je vročina naraščala in pošteno smo se potili! Kaj je tukaj v Bermu iskal nemški tank?Tank, ki ga je domačin zaustavil z lastnim telesom in, ki se ni ustrašil naperjenih pušk, ki ga bodo vsak čas prerešetale! Na pomoč je prihitel duhovnik, ki je v nemščini povedal, da mu je domačin samo skušal povedati, da je pod cesto vodnjak, kjer bi tank lahko potonil. V zahvalo za to je dobil zlato tobačnico, ki mu jo je podaril sam Ervin Rommel, znan kot »puščavski lisjak«. Bil je eden izmed najbolj spoštovanih feldmaršalov 2. svetovne vojne in poznan po izjemnih akcijah in tudi po prizanesljivejšem ravnanju z vojnimi ujetniki. Zaradi sporov in po neuspelem atentatu na Hitlerja je moral izvršiti samomor. V 1. svetovni vojni se je pri nas boril na Soški fronti. Kaj je iskal v Bermu? Upam, da so zgodovinarji ta dogodek zabeležili.
Ogledali smo si še mesto Pazin in nekaj krajevnih znamenitosti, grad je bil žal zaprt,
   
V lepi restavraciji, na obrobju Pazina, smo imeli kosilo. Sem smo prispeli nabiti s sončno energijo in napolnjeni z ozonom. Pijača nas je odžejala,okusna hrana nam je povrnila moči, naši plesalci so se zavrteli po plesišču …












Lepa je istrska zemlja, posejana z griči in zelenimi dolinami, lepo obdelanimi polji, z veliko vinogradi in velikimi oljčnimi nasadi. Ob tem času žanjejo žito. Naj bo zadosti kruha in tudi vina!
V Koper se vračamo, ko je sonce počasi tonilo v morje. Bil je lep prijateljski izlet.

Zahvaljujemo se Dinku za požrtvovalnost in strokovno vodenje, Petru, da nas je srečno pripeljal domov. Hvala Slavku, ki nam je cel dan igral na harmoniko, nam prepeval in nam olepšal dan. Hvala Antonu Sagadinu, ki je srce vsega tega in naj to srce še dolgo, dolgo utripa.

Ana Primožič 

Prispevek je napisala:  Ana Primožič
Fotografije: Nada Spasojevič


Ni komentarjev:

Objava komentarja