Upokojenci na izletu v ZAGREBU IN MOSLAVINI

V zgodnjem petkovem jutru, piše se 30. maj, je nebo oblačno in ne obeta nič dobrega. Po osmih mesecih smo veseli ponovnega snidenja s starimi in novimi znanci. Potovanje nas sprošča, saj v družbi kar pozabiš na kozice, lonce in še na kaj drugega. Na krajšem postanku se nam pridruži vodička Erika.

Neverjetno, kako hitro smo prispeli v Zagreb. Dež, ki nam je celo pot grozil, je prenehal, bilo je oblačno, kar nam je prijalo, da nam ni bilo vroče. Z avtobusom si ogledamo Dolni grad z novimi stavbami, ki spominjajo na Dunaj, Prago … Mesto je doživelo najhitrejši razvoj v drugi polovici 19. stoletja. Že v 17. stoletju so ustanovili univerzo z 28 fakultetami in tremi akademijami. Tu je živel tudi bodoči madžarski kralj Bela IV. Danes se mesto razteza na 641 km², s primestnimi naselji ima milijon prebivalcev, ima 22 tramvajskih prog, dolgih več kot 120 km. Zagreb ni bil stalno glavno mesto Hrvaške, pred njim je bil 250 let Varaždin. Zagreb ima ogromno zelenja in parkov, kjer se ljudje srečujejo, sprehajajo in družijo. Prvotno sta bili tu dve mesti, Kaptol in Gradac, ki se kasneje združita v eno. Mesto se je intenzivno razvijalo po ravninskem delu proti reki Savi, nad katero pa sedaj niso preveč navdušeni, saj jim s poplavami povzroča velike probleme.

Vodička po mestu je Semedelčanka z lepim primorskim naglasom. Na Kaptolu si ogledamo znano katedralo Marijinega vnebovzetja. Po potresu leta 1880 jo je obnovil nemški arhitekt Hermann Bolle´, pri obnovi so mu pomagali arhitekti iz vse Evrope. Potresni Zagreb so obnovili v lepo srednjeevropsko mesto. V katedrali je pokopan kardinal in nadškof Alojzij Stepinac.

Iz Kaptola se spustimo v Dolni grad na glavni zagrebški trg Trg bana Jelačića. Josip Jelačić se je rodil leta 1801 v Novem Sadu. V zgodovino se je vpisal kot velik borec za hrvaški narod. V Budimpešti je od vlade zahteval enakopravnost hrvaškega naroda z madžarskim. Znan je tudi po tem, da je na povabilo cesarja Franca Jožefa I. leta 1848 zatrl avstrijsko revolucijo na Dunaju in leto pozneje v Budimpešti. 

Peš se po glavni mestni ulici Ilici vzpnemo do vzpenjače, ki pelje na Gornji grad. Od zunaj vidimo Sabor, Banske dvore in cerkev Sv. Marka. Na njeni strehi sta dva grba, levi je grb Hrvaške, Dalmacije in Posavine, desni je grb Zagreba. Cerkev izvira iz 13. stoletja in je bila po potresu obnovljena. V njej so umetnine Ivana Meštrovića. Pot nadaljujemo skozi Kamenita vrata. Tu je stala cerkev, ki je v celoti pogorela, na zidu je ostala samo Marijina podoba, zdaj je tu dobro zavarovan oltar. 

Žal se tudi v Zagrebu pozna recesija, to vidimo na tržnici, kjer kupcev skoraj ni. Z luknjo v želodcu hitimo na Kaptol, kjer nas čaka avtobus. Na prijaznem kmečkem turizmu v vasi Šumečani v Moslavini nas pričakajo z dobrodošlico in tipično moslavačko glasbeno skupino. Pogostijo nas z bogatim kosilom, raznimi vrstami mesa, prikuh in zelenjave. Tu se dodobra najemo, saj si je lahko vsak vzel, kolikor je hotel. Po obedu si ogledamo njihovo vinsko klet in etnološki muzej. Posestvo se razprostira na 7 ha zemlje, obdano je z njivami, sadovnjaki in vinogradi. Gojijo tudi živali, pa saj jih je pri nas tudi »dovolj«. 

Sledi »žurka« z mešanimi hrvaško-dalmatinskimi pesmimi. Pesem Prijatelji naši stari zbudi nostalgijo po tistih lepih starih časih, ko smo živeli brez strahu, da ne bi pozabili zakleniti hišnih vrat, ko gremo na vrt po peteršilj! Še vedno nas veže tista vez, ki se verjetno ne bo nikoli pretrgala. 

Zahvaljujemo se vodičkama Eriki in vodički iz Semedele, ki je prav panično skrbela, da ne bi koga povozil tramvaj, in šoferjema, ki sta nas srečno pripeljala domov. Hvala Antonu Sagadinu, ki skrbi za svoje varovance, da vsake toliko skočijo iz svojega vsakdana. Sama pa želim, da bi te besede lahko še velikokrat povedala in napisala.

Prispevek: Ana Primožič
Foto: Nada Spasojevič
Več slik si lahko ogledate - albumi slik - facebook - Albumi

VABILO NA IZLETA (Zagreb - Moslavino in Poljsko)

Zagreb in Moslavina

Vabimo vas na enodnevni izlet v Zagreb in Moslavino, izlet za ljubitelje dobre hrane. Odhod bo 30. maja ob 6. uri pred vhodom v Luko Koper. Vabljeni ste tudi zaposleni. 

Odpeljali se bomo najprej v Zagreb, kjer si bomo ogledali najpomembnejše znamenitosti mesta. Nato se bomo odpeljali proti lepi in slikoviti Moslavini na eno od najboljših turističnih kmetij, ki se nahaja v vasi Šumećani. Njihovo posestvo se razprostira na sedmih hektarjih, s kmetije se odpira prečudovit razgled na Moslavaško goro. Ukvarjajo se s pridelavo vin, žganja in likerjev ter z vzrejo domačih živali in ohranjanjem avtohtone podeželske dediščine z etno zbirko. 

Prijavite se lahko v agenciji Palma vsak dan od 9. do 19. ure, ali po tel. 66 33 664, ali v pisarni Kluba upokojencev ob sredah od 10. do 13. ure ali na tel. 66 56 544.

Poljska

Obenem vas že zdaj vabimo na 4-dnevni izlet na Poljsko – Krakow, Auschwitz in rudnik Wieliczka, ki ga bomo organizirali jeseni.  

Veselimo se skupnega druženja in obljubljamo vam, da se bomo imeli lepo! 

Klub upokojenih delavcev Luke Koper

Prispevek: Sonja Kranjec

OGLED LUKE IN ZBOR ČLANOV

Po ogledu pristanišča še letni občni zbor

Klub upokojenih delavcev Luke Koper je za svoje člane 14. marca organiziral ogled pristanišča, nato pa so se zbrali na rednem letnem občnem zboru kluba.

Najprej so se z luškim avtobusom zapeljali po njim znanih, a za marsikoga tudi novih,  luških poteh in deloviščih. Vodil jih je vodnik upokojenec Viktor Udovič. Po obveznem fotografiranju smo jih vprašali, kako se jim je zdel ogled. Takole so povedali: 

Ada Rautar: »Delala sem v stari menzi, ki je bila tam, kjer je danes potniški terminal. Luka se je spremenila tako, da se ne znajdeš več. Brez vodnika ni za iti noter!«

Aldo Jerman: »Luka je super, vsak dan večja je. Je kaj za videti. Delal sem na generalnih 36 let. Prvi dan sem z motiko kopal sojo, zadnji dan sem delal s svinčnikom.«  

Da je lepo, da so za upokojence organizirali obisk pristanišča, ki se je v primerjavi s časi, ko so še delali v njej, zelo spremenila, so soglašali tudi Živko Ploskič, ki je delal na železniškem transportu, 

Božidar Marič, ki je bil kot vsi presenečen nad njeno velikostjo in urejenostjo ter Marta Franetič, nazadnje je delala na kontejnerskem terminalu, ki je povedala: »Moramo zopet pogledati Luko, da se spomnimo starih časov, lepih časov.« 

Neva Morato: »Niti ne vem, kje sem bila (smeh), edino hiško na TRT-ju  sem prepoznala, kjer smo delili malico delavcem. Najlepše je bilo v stari menzi, kjer smo delili malico tudi po 1200 in še več delavcem. Ob petkih smo morali še tla ribati in ko smo končali, smo še zapeli. Nič nam ni bilo težko delati.« 

»V takšni Luki, kot sem bil danes, še nisem bil nikoli! Luka se je zelo spremenila,« je izjavil Aldo Furlan, ki je v pokoju že od leta 1989, nazadnje je delal na kontejnerskem terminalu, še prej v skladišču: »Ko smo bili mladi, smo delali tu in doma, tako da nam je šlo dobro. Zdaj mladim ni lepo, ker ni služb, ni dela.« 

Po ogledu so se upokojenci napotili v restavracijo Slorest, kjer so se udeležili še občnega zbora. Predsednik kluba Anton Sagadin jih je naprej seznanil z aktivnostmi, ki potekajo na ravni občine, kluba in društev upokojencev. Posebej je izpostavil delo upokojencev vodnikov, ki so zelo uspešni in vedno deležni vrsto pohval. Nato je podpredsednik kluba Lucijan Tomišič podal poročilo o delu izvršnega in nadzornega odbora v preteklem letu. Nato so potrdili

program dela in finančnega poročila za leto 2014. 

Prispevek: Sonja kranjec

Foto: Sonja Kranjec in Neda Spasojevič

Več slik si lahko ogledate - albumi slik - facebook - Albumi

NOVOLETNO SREČANJE 2013

 NOVOLETNO SREČANJE UPOKOJENIH DELAVCEV LUKE KOPER 

Dne 20. decembra 2013 smo se upokojeni delavci Luke Koper zbrali na novoletnem srečanju. Srečanje je potekalo v gostišču SLOREST KOPER.

Najprej nas je predsednik Kluba upokojenih delavcev Luke Koper g. Anton Sagadin pozdravil vse udeležence srečanja in nam zaželel lep večer ter srečno in zdravo leto 2014. 

Po uvodnem nagovoru in pozdravu predsednika Kluba, je zbrane pozdravil predstavnik Luke Koper g Sebastjan Šik. Ni nam govoril o pretovorjenh tonah in o številu pretovorjenih kontejnerjev ter avtomobilov. Te podatke spremljamo upokojeni delavci Luke Koper preko sredstev javnega obveščanja in preko Luškega glasnika. Gospod Sebastjan Šik nam je zaželel veselo novoletno druženje in srečno ter zdravja polno v letu 2014.   

Po uvodnih pozdravih se je praznovanje lahko začelo. Najprej je zadonela harmonika g. Slavka Jermana, ki nas zabava, kar nekaj let na naših srečanjih. Sledila je okusna večerja, ki so jo pripravili dobri kuharji gostišča Slorest. Po večerji so se plesni pari zavrteli na plesišču, nekateri so se zatopili  

v pogovore in modrovanja. Nasmejali smo se dobrim šalam in čas je hitro minil. Vseh spominov nismo utegnili obuditi, zato bomo naša srečanja nadaljevali na izletih ali na podobnih druženjih. 

Vsi, ki smo se  udeležili novoletnega srečanja 2013 želimo zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 2014 vsem upokojenim delavcem Luke Koper, ki se niso mogli udeležiti novoletnega srečanja v letošnjem letu.

Člani Kluba upokojenih delavcev Luke Koper želimo vsem zaposlenim v Luki Koper, d.d. Srečno, zdravo in uspešno leto 2014.

Prispevek: Avgusta Franca
Foto: Nada spasojevič

Več slik si lahko ogledate albumi slik - facebook - Albumi

NA IZLETU NA BAVARSKEM

Na izletu na Bavarskem

Rana ura je zlata ura in  res je tako!. Ob 3. Uri zjutraj smo se poslovili od še spečega Kopra, se dokaj dobro namestili na sedeže v avtobusu in, ker je bila zunaj še trda noč, smo malo zadremali. V zgodnjem jutru smo bili že v Münchnu.

Mesto München je bogato mesto in tudi mesto zelo bogatih družin. To vidiš na vsakem koraku, bogate stare in nove stavbe, povsod je čisto in vse je na svojem mestu. Iz avtobusa si ogledujemo širše mestno jedro. Tu so ogromne površine mestnih parkov s kipi, spomeniki, obeliski, vse to se kopa v morju zelenja. V ožjem mestnem jedru si ogledamo staro kraljevo varilnico piva, mestno tržnico, staro in novo mestno hišo, cerkev Marije device in cerkev sv. Mihaela. Tu je pokopan Ludvik II., bavarski kralj (rojen 25. Avgusta 1845, umrl 13. Junija 1886), z vso svojo družino in sorodniki, vsak v svoji bronasti krsti. Velika krsta (kralj je bil zelo velik) in nagrobni spomenik Ludvika II. Sta nekaj posebnega, kovana iz brona in okrašena z umetniškimi okraski. V tej krsti mirno spi in sanja šele 41-letni kralj. Tu se zaveš svoje minljivosti in k njegovim gradovom nas vodi pot. 

Ker so dnevi oktoberfesta, seveda ne gremo mimo, da ga ne bi obiskali. Tu je nepopisna gneča ljudi, stojnic, šotorov in tudi stranišč. Brhka dekleta in vitki mladeniči, oblečeni v njihove tradicionalne noše, dajejo vsemu poseben čar. Tudi starejši Bavarci pri tem ne zaostajajo, sem so prišli, da počastijo praznik piva. Letos je festival obiskalo: 6,4 milijona ljudi, popili so 6,7 mio. litrov piva, spekli so 573 volov (podatek je z interneta), za drugo še ni podatkov.

Kar dobro utrujeno smo noč prespali v motelu zunaj mesta. Naslednja dva dneva sta bila namenjena gradovom. Prvi grad je Neuschwanstein, do njega vozijo avtobusi in kočije, peš posebno starejšim ne priporočam. Grad je sezidan na visokih, strmih skalah, visoko nad jezerom Alpsee, obdan z masivom gora. To je vitek grad s koničastimi stolpi in nadzidki, predstavlja iz kamna izklesane sanje. V palaciju gradu si ogledamo kar pet etaž (stopnic ni bilo konca), dvoran, soban, slik, lestencev, marmorja, pozlat, kipov, porcelana in še in še … Ludvik II. Je bil prijatelj in mecen skladatelju Richardu Wagnerju in ta ga je dobro izkoriščal. Skozi grajsko kuhinjo, ki je popolnoma ohranjena, smo prišli iz gradu.

Popoldan smo si v Ettalu ogledali benediktinski samostan z lepo cerkvijo v sredini. Samostan še vedno služi prvotnemu namenu. Sledil je še ogled tipične nemške vasice s fasadnimi ornamenti in poslikavami. Ta večer smo prespali v vasi z lepimi kmečkimi hišami, kjer so nam zjutraj pripravili bogat zajtrk. 

Tretji dan smo obiskali grad Linderhof. Prvotno je bila to lovska koča očeta Maksimiljana II., ki jo je Ludvik II. Dal prezidati v kraljevsko hišo, ki mu je služila za zasebno pribežališče. Utrujen od zunanjega sveta je tu v samoti in razkošju živel svoje sanje. Pred glavno fasado so vrtovi in terase z bazenčki in fontanami, za vilo prav tako ,tu je še kaskada, kjer se preko 30 marmornatih stopnic preliva voda v bazen, ki napaja Neptunovo skupino.

Zadnji grad je Herrenchiemsee. Z avtobusom se pripeljemo do jezera Chiemsee in z ladjico do otoka, kjer stoji grad. Do njega se odpeljemo kar s kočijo. Ta grad je zadnji, največji in najdražji izmed vseh gradov. Je kopija versajskega gradu in ga v marsičem celo prekaša. Ludvik II.je oboževal Sončnega kralja Ludvika XIV. To nam povedo slike in kipi tega kralja, ki jih ni malo. Največji kristalni lestenec v gradu tehta kar 650 kilogramov. Delo mojstrov, ki so vse to ustvarili, je nepopisno, prav tako bogastvo vsega presega razum. Skozi vse sobe prispemo v »zrcalne dvorane«. Tu je 2000 sveč, 33 lestencev, 44 kandelabrov, veliko zrcal, da se vse sveti in žari. Je to res? Res je! V tem gradu je Ludvik II. Preživel le devet dni. Ludvikova tragična smrt v jezeru zraven Münchna še po 127 letih ni dobila epiloga, kaj se je zgodilo. Jim pa pridno polni proračun, saj se je gradnja teh gradov že davno izplačala. 

Zahvaljujemo se vsem, ki ste se nam pridružili na tej poti. Hvala voznikoma, ki sta nas srečno pripeljala domov, vodiču Dejanu Lovšinu za izčrpno in dobro vodenje in članom društva Šavrini in Šavrinke iz Gračišča za njihovo prijaznost in prisrčnost. Hvala našemu predsedniku kluba Antonu Sagadinu, ki kljub svojim obveznostim poskrbi za upokojence in jih ne pušča same. 

V poznih večernih urah smo se polni vtisov vračali v naš lepi Koper, naši realnosti naproti. 

Prispevek: Ana Primožič

Foto: Vesna Bačič