sobota, 18. oktober 2014

IZLET NA POLJSKO IN PO POTEH CELJSKIH GROFOV


UPOKOJENCI

Na Poljsko in po poteh celjskih grofov

Sreda, 17. September. Po celodnevnem pripravljanju prtljage je kovček nabito poln, da ga komaj zaprem. Dan se prevesi v večer, nestrpna in polna adrenalina stalno pogledujem na uro. Končno se le odpeljemo proti Luki. Tu so že zbrani stari znanci, s katerimi se je vedno lepo srečati. Po prvih metrih vožnje se posloviš od mesta in vseh, ki jih tu imaš rad. 
Od Kozine do Maribora pobiramo naše sopotnike, ki so nam s svojo prisotnostjo dopolnili avtobus in tako omogočili izlet. Hvala vsem! Vodnik Aleš preveri prisotnost, poda še zadnje napotke in nam zaželi lahko noč. Vsak po svoje se kar se da udobno namestimo v svojih sedežih in se prepustimo dremežu.



V dopoldanskih urah prispemo v Krakov. Leta 1038 ustoličijo prvega kralja, od leta 1257 do 1609 je mesto sedež poljskih kraljev, nakar postane glavno mesto Poljske Varšava. Krakov je eno najlepših poljskih mest, leži ob reki Visli, je čisto in polno zelenja ter dreves, ki se bohotijo med sodobnimi hoteli in modernimi stanovanjskimi bloki razgibane gradnje, ki ponujajo ljudem prijetno bivanje. Ljudje so mirni, mladina vesela kot nekdaj pri nas. BDP znaša 3,9% in je največji v EU, tu recesije niso občutili, tukaj bi bilo lepo živeti.










V mestnem središču si od zunaj ogledamo znamenitosti: obzidje z utrdbo Barbikon, Florijansko ulico, škofijsko palačo, največjo tržnico v Evropi, staro univerzo, ki jo je ustanovil Kazimir Veliki leta 1364 in je za praško druga najstarejša v Evropi. Tu je še nova univerza in na ploščadi pred njo so Nemci pobili 183 univerzitetnih profesorjev, da bi na ta način uničili poljsko inteligenco. Med 2. Sv. Vojno so Nemci Krakov izbrali za svoj sedež. Mesto danes šteje 800 tisoč ljudi.  
Popoldne se odpeljemo v solni rudnik v mesto Wieliczka, ki je dolga stoletja prinašal blaginjo poljskim vladarjem. V notranjost rudnika vodi 930 lesenih stopnic, ki se v spirali spuščajo v globino, ob jih so izklesane sobane z raznimi iz soli narejenimi kipi kraljice, palčkov, tudi je tudi kapela … Res je vse bilo slano! Na koncu stopnic se odpre velika dvorana, ki človeka kar šokira. Tu je katedrala z oltarjem, v stenah so izklesani prizori iz sv. Pisma, tu je tudi v nadnaravni velikosti kip papeža Janeza Pavla II. In še in še. Nad vsem tem žarijo ogromni kristalni lestenci, ki s svojo lepoto jemljejo dih. Na srečo se ven odpeljemo z dvigalom. V rudniku je 300 km rovov, če se izgubiš, preden te najdejo, si že mrzel!
Drugi dan se odpeljemo do enega najbolj obiskanih romarskih središč na svetu, do samostana Jasna Gora, ki ga urejajo patri Paulini. Sprejme nas nuna, ki zna kar sedem jezikov. Razkaže nam muzeje in znamenitosti, na koncu gremo v glavno katedralo z bogato notranjostjo in znamenito ikono Črne Marije, ki naj bi imela čudežno moč. Marijina podoba je prekrita z obleko, pretkano z diamanti in dragimi kamni. Čeprav smo sredi tedna je cerkev nabito polna. V globoki spoštljivosti se drug za drugim pomikamo naprej, vsak po svoje prevzet in srečen, da se je odločil za ta izlet. Kraj obišče na leto 4 do 5 milijonov ljudi.
Isto popoldne se odpeljemo v krakow v staro mestno jedro na ogled gradu Wawel, kjer si ogledamo Marijino katedralo s 500 let starim oltarjem, draguljem rezbarske umetnosti. Tu so posmrtni ostanki njihovega največjega svetnika sv. Stanislava. Na zunanji strani oltarja ležijo sarkofagi s kralji in kraljicami, med njimi je tudi obeležje kraljice Ane Celjske. Obrazložitev: Viljem, bratranec Hermana II. Celjskega je bil poročen z dedinjo poljskega prestola, rodi se jima hči Ana, ki jo dajo kot deklico v oskrbo na Celjski grad in jo s štirinajstimi leti poročijo  z vdovcem Vladislavom Jagelovskim na gradu Wawel. Tudi barbara, hči grofa Hermana II. Celjskega, ima bogato zgodovino, tako se Anina in Barbarina kri premešata po vseh ruskih dvorih, vse tja do ruskega carja Romanova. 










Ogledali smo si tudi Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II. Njegova rojstna hiša je preurejena v muzej. Zaradi pripravljalnih del za shod mladine, nas v cerkev niso spustili. 
Zadnji je bil ogled koncentracijskega taborišča Auschwiz, kjer je umrlo tri milijone ljudi.










Tu so še vedno duše teh ljudi, ki nemo kličejo: bili smo mladi, stari, otroci … Tu se je potrebno globoko zazreti vasein v globoki pieteti skloniti glavo!










To je povzročil en sam človek in ta pekel ni nihče ustavil. Naj se nikoli več ne ponovi, čeprav nas zgodovina uči drugače. 

Poljska je lepa, rahlo valovita in spominja na našo Dolenjsko. Vse dni smo imeli lepo sončno vreme in prijetne temperature. 

Hvala vsem, ki ste potovali z nami. Hvala obema voznikoma, ki sta nas srečno pripeljala domov v nedeljo zjutraj ob 4. uri. Hvala vodniku Alešu, ki nas je s svojim bogatim znanjem , lepim glasom in budnimi očmi spremljal po vseh teh poteh. Hvala Antonu Sagadinu, ki je kot kaveljc in korenina vedno z nami. Z njim smo videli dosti sveta in upamo, da ga še bomo!

Prispevek: Ana Primožič
Foto: Nada Spasojevič



Slike si lahko ogledate v albumi slik in video - facebook - albumi

Ni komentarjev:

Objava komentarja